Žirija 29. grafičnega bienala (Dave Beech, Christian Höller, Urška Jurman, in Ulay /Frank Uwe Laysiepen/) je nagrado za življenjsko delo podelila Miklósu Erdélyju (1928–1986) za delo Nečuvani denar,  akcijo, ki jo je med revolucijo na Madžarskem leta 1956 v Budimpešti izvedel s prijatelji in nekaterimi člani Zveze pisateljev.

Besedilo Božidarja Zrinskega iz kataloga:

23. oktobra 1956 so spontani študentski protesti v Budimpešti prerasli v vsesplošni upor proti komunistični madžarski vladi in sovjetski vojski, ki je bila nameščena na Madžarskem. Miklós Erdély je konec oktobra ali na začetku novembra na enem izmed srečanj pri njem doma zbranim prijateljem in umetnikom predstavil pobudo, da na šestih lokacijah v Budimpešti postavijo skrinje, ki jih ne bo nihče čuval in v katerih se bo zbiral denar za družine žrtev revolucije. Izbrali so delovno skupino, postavili skrinje in na plakate, ki so označevali kraj zbiranja, zapisali: »Čistost naše revolucije nam omogoča, da lahko na takšen način zbiramo denar za družine naših padlih mučenikov. Zveza pisateljev Madžarske.« Miklós Erdély se je z avtomobilom zveze pisateljev prevažal od skrinje do skrinje in odganjal pripadnike revolucionarne milice, ki so stali ob njih, ter jim poskušal razložiti, da je prišel čas, ko ni več treba paziti denarja. Šele po letu 1965, ko se je Miklós Erdély seznanil s hepeningom in z gibanjem fluksus, je akcijo označil za umetniški dogodek in jo poimenoval Nečuvani denar.

Postavitev v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Fotografija: Jaka Babnik.

Izvirni fotografiji: Tibor Szentpétery, fotografija je last Tibor Szentpétery Collection, in Stefan Moses, fotografija je last Münchner Stadtmuseum, München.

Advertisements